Categories
društvo Novice

Podpora spremembi Evropske zakonodaje o novh tehnikah žlahtnjenja

Raziskovalci s področja biologije rastlin si že kar nekaj časa prizadevamo, da bi Evropska unija spremenila zakonodajo, ki pokriva urejanje genoma in druge nove genomske tehnike (gene editing /NGT). Zato so kolegi (ponovno) pripravili odprto pismo za poslance Evropskega parlamenta in vas vabijo k podpisu (https://forms.gle/qYBGgi1AicgngLsGA). Upamo, da bo to pripomoglo k čimprejšnjemu sprejetju ustrezne zakonodaje. Vabljeni, da sporočilo posredujete tudi naokrog po društvih, združenjih in med znanci, ki bi zadevo podprli. Podpisovanje je odprto do 4.januarja.

Tree In Field

Categories
društvo Novice

Javni razpis za dodelitev treh denarnih pomoči

Na podlagi sklepa letne skupščine smo objavili Javni razpis za dodelitev treh denarnih pomoči po 400 EUR v letu 2023.

Predmet razpisa je dodeljevanje denarne pomoči mlajšim raziskovalcem s področja biologie rastlin, ki bodo v tujini do konca leta 2023 izpopolnjevali svoje znanje z raziskovalnim delom v laboratoriju na ustanovi ali aktivno sodelovali na mednarodnih raziskovalnih šolah ali znanstvenih srečanjih.

Na razpis so se prijavile štiri (4) kandidatke. Prispele prijave je komisija za izbor v sestavi dr. Marina Dermastia, dr. Špela Baebler in dr. Andreja Urbanek Krajnc ocenila glede na opredeljene kriterije, in pri tem prednostno obravnavala udeležbo kandidatk na znanstvenih konferencah. Zato je na osnovi kriterijev komisija odločila o podelitvi treh denarnih pomoči v višini 400€ kandidatkam: Valentini Bočaj (BF), Mojci Juteršek (NIB) in Katarini Petri van Midden.

Prejemnicam čestitamo!

Categories
društvo predavanje

Vabilo na skupščino

Spoštovane članice in člani Slovenskega društva za biologijo rastlin! Vabim vas na redno letno skupščino društva, ki bo v torek, 28.3.2023, ob 11:30. Skupščina bo potekala hibridno, v sejni sobi Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB (novi prostori NIB, vhod blizu rampe, prvo nadstropje) in na platformi Webex.

Za skupščino je predviden naslednji dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Poročilo o delovanju društva v letu 2022 in finančno poročilo za leto 2022
  3. Program dela za leti 2022 in 2023
  4. Članarina v letu 2023
  5. Razno

V okviru skupščine bo Valentina Levak z Nacionalnega inštituta za biologijo predstavila izsledke svojih raziskav v okviru strokovnega predavanja. Predavanje bo v slovenščini, naslov in povzetek je spodaj.

Genetsko zapisani biosenzorji za raziskave procesov v rastlinah

Genetsko zapisani biosenzorji nam omogočajo spremljanje procesov v časovni in prostorski dimenziji in vivo. Na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB smo razvili in/ali implementirali več tovrstnih biosenzorjev. Predstavila bom rezultate uporabe dveh, s katerima lahko opazujemo dve stopnji signalne poti jasmonske kisline in smo ju doslej uporabljali za spremljanje lokalnega in sistemskega odziva na ranitev na ravni celic in tkiva.

Zapisnik skupščine

Zapisnik-skupscine-2023

Categories
društvo konferenca Novice

Organizirali smo konferenco Plants in Changing Environment

 15. in 16. septembra 2022 smo v Biološkem središču v Ljubljani že osmič organizirali mednarodno srečanje na temo biologije rastlin. Letos smo konferenco naslovili Plants in Changing Environment (Rastline v spreminjajočem se okolju) in tako še posebej izpostavili pomen rastlin v luči zaskrbljujočih okoljskih razmer. Zanimiv program z enajstimi vabljenimi predavatelji je privabil skoraj sto udeležencev iz kar 11 različnih držav, ki so svoje delo predstavili še v okviru 18 kratkih predavanj in 38 posterjev.

Knjiga povzetkov konference je dostopna na spletni strani kongresa, novica o konferenci pa je objaviljena tudi v reviji Acta Biologica Slovenica.

Na konferenci smo obeležili tudi 40-letnico neprekinjenega delovanja društva in prvič podelili nagradi »nada«, ki sta ju dolgoletno in požrtvovalno delovanje v društvu, s katerim sta trajno prispevala k njegovemu delovanju in prepoznavnosti, prejela prof. dr. Marina Dermastia in prof. dr. Dominik Vodnik.

Categories
društvo predavanje

Praznujemo 40 let neprekinjenega delovanja društva

Categories
dogodek društvo

Dan očarljivih rastlin 2023

Osrednji dogodek Dneva očarljivih rastlin 2023 bo potekal v petek, 26.5.2023, v Biološkem središču na Večni poti 111, Ljubljana. Več informacij je na voljo na spletni strani Dan očarljivih rastlin 2023.

Categories
društvo Novice

Redna letna skupščina društva

Redna letna skupščino društva bo v ponedeljek, 4.4.2022, ob 9:00. Skupščina bo potekala virtualno. Za skupščino je predviden naslednji dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Poročilo o delovanju društva v letu 2021 in finančno poročilo za leto 2021
  3. Program dela za leto 2022
  4. Članarina v letu 2022
  5. Razno

V okviru skupščine bo dr. Tine Grebenc iz Gozdarskega inštituta Slovenije predstavil izsledke svojih raziskav v okviru strokovnega predavanja z naslovom Biodiverziteta tal – kako globoko nam seže pogled? Predavanje bo v slovenščini.

dr. Tine Grebenc

Posnetek zaslona predavanja
Categories
društvo

Ob koncu leta…

Categories
društvo Novice

VABILO na društveno predavanje

Slovensko društvo za biologijo rastlin (SDBR) vabi na predavanje izr. prof. dr. Andreje Urbanek Krajnc s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, z naslovom:

Murvam na sledi: Genetska, morfološka in biokemijska raznovrstnost starih lokalnih genotipov murv in ponovno uvajanje morikulture v Sloveniji

Predavanje bo v četrtek, 18.11.2021 ob 10h, in bo potekalo virtualno na platformi Cisco Webex

Vljudno vabljeni!

Povzetek predavanja

Bela murva (Morus alba L.) je bila v Evropo prinesena iz JV Azije, in sicer najkasneje v 12. stoletju preko Sicilije z namenom vzpostavitve trajnostnega evropskega svilogojstva. Skupni madžarsko-slovenski projekt je usmerjen v pregled genskih virov historičnih genotipov murv iz različnih regij Slovenije in Madžarske, vzpostavitev kolekcije in določitev pomembnih metabolitov v listih kot prioritetnih nalog slovenskih partnerjev, z namenom proučevanja učinkov hranjenja sviloprejk z listjem starodavnih murv na njihov razvoj in zdravstveno stanje kot prioritetni del madžarskih partnerjev.

Tekom inventarizacije murv smo popisali več kot 700 lokacij bele murve v Sloveniji, na Madžarskem 1500 lokacij. Najvišjo gostoto smo določili v submediteranski (SM) regiji, na Madžarskem v južnih nekdaj svilogojskih županijah Czongrad in Bacs-Kiskun. Vzpostavili smo herbarij, podatkovno bazo in zemljevide razširjenosti. Z analizo pogostosti rezi smo dokazali, da se v SM murve še tradicionalno obrezujejo. Potrdili smo, da rez pozitivno vpliva na velikost listov in poveča tendenco k heterofiliji. S pomočjo morfometričnih analiz listov smo dokazali dva morfotipa. Z vegetativnim razmnoževanjem smo pridobili potomke starih genotipov in vzpostavili kolekcijski nasad, ki vključuje tudi uveljavljene svilogojske in novejše sorte.

Genetsko variabilnost smo ovrednotili na ravni morfoloških deskriptorjev in na molekulski ravni s pomočjo mikrosatelitskih markerjev. Genetska karakterizacija se je izkazala zapletena predvsem zaradi različne stopnje ploidnosti, spolnega dimorfizma ter zgodovinskega vpliva na razširjenost v preteklosti. Glede na nivo odkritega polimorfizma, lahko sklepamo na veliko genetsko raznolikost, ki odraža, da so v preteklosti murve razmnoževali generativno, in da so jih z državnimi vzpodbudami razdeljevali širom avstro-ogrske monarhije. Raziskava sorodnosti nam omogoča rekonstrukcijo izvora in širjenja murv med svilogojci v preteklosti.

S pregledom metabolitov smo potrdili, da ima pogostost rezi statistično značilen vpliv na vsebnost proteinov in aminokislin, medtem ko ima na vsebnost fenolov negativni vpliv. S pomočjo multivariatne analize smo opredelili 7 ključnih kemotipov, ki so v povezavi z morfološkimi lastnostmi osnova za odbiro superiornih murv za nadaljnjo selekcijo in razmnoževanje.

S pregledom obstoječih genskih virov in vzpostavitvijo zbirke smo izpostavili naravno, kulturno in znanstveno vrednost bele murve. Projekt nakazujejo na nujno potrebo po ohranjanju zgodovinskih ostankov svilogojstva, zlasti historičnih murv kot naravne vrednote z vidika splošne težnje k izgubi biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin.