Oznaka: predavanje

Categories
predavanje

Predavanje prejemnic denarne pomoči društva

V lanskem letu smo 3 mlajše članice društva finančno podprli pri udeležbi na konferencah v tujini (Javni razpis za dodelitev treh denarnih pomoči). Prejemnice bodo, v skladu z razpisnimi pogoji, predstavile vtise v okviru kratkega predavanja.

Zato vas vabim na prvi dogodek, ki bo 29.1. ob 15h v BTS, Večna pot 121, Ljubljana (nova stavba NIB),  v sejni sobi oddelka FITO, kjer bosta predavali:

  • dr. Mojca Juteršek (NIB): Translational Research in Crops (junij 23, Belgija)
  • Katarina P. van Midden (FKKT UL), Integrating Our Understanding of Proteolysis in Plant Biology (avgust 23, ZDA)

Predavanji bosta v slovenskem jeziku. V kolikor se ne boste mogli udeležiti v živo, je možna povezava na daljavo.

Vabljeni!

Categories
dogodek predavanje

Vabilo na predavanje

Vabimo vas na predavanje prof. Stephana Clemensa, predstojnika oddelka za fiziologijo rastlin na Univerzi v Bayreuthu, Nemčija.

Predavanje z naslovom »Slow poisoning – the molecular physiology of arsenic accumulation in plants«  bo v četrtek, 25.5.2023 ob 9h v predavalnici B5, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, Večna pot 111, Ljubljana.

Photo by Fajruddin Mudzakkir on Unsplash
Photo by Fajruddin Mudzakkir on Unsplash

Slow poisoning – the molecular physiology of arsenic accumulation in plants

Arsenic (As) is a ubiquitously present environmental pollutant that negatively impacts the health of plants, animals, and humans. It is one of ten “chemicals of major public health concern” according to the WHO. Both natural and anthropogenic processes release As into groundwater and soils. Chronic human exposure occurs mainly via drinking water and the consumption of rice (Oryza sativa), which is far more likely than other crops to accumulate As in edible organs. The talk will present the main pathways of plant As uptake, in planta mobility and accumulation. Particular emphasis will be placed on inorganic and organic thioarsenates, As species that have only recently been found to be ubiquitously present in pore water of rice paddy soils around the world. One As species, in particular dimethylmonothioarsenate, raises serious food safety concerns.

Categories
društvo Novice

Redna letna skupščina društva

Redna letna skupščino društva bo v ponedeljek, 4.4.2022, ob 9:00. Skupščina bo potekala virtualno. Za skupščino je predviden naslednji dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Poročilo o delovanju društva v letu 2021 in finančno poročilo za leto 2021
  3. Program dela za leto 2022
  4. Članarina v letu 2022
  5. Razno

V okviru skupščine bo dr. Tine Grebenc iz Gozdarskega inštituta Slovenije predstavil izsledke svojih raziskav v okviru strokovnega predavanja z naslovom Biodiverziteta tal – kako globoko nam seže pogled? Predavanje bo v slovenščini.

dr. Tine Grebenc

Posnetek zaslona predavanja
Categories
društvo Novice

VABILO na društveno predavanje

Slovensko društvo za biologijo rastlin (SDBR) vabi na predavanje izr. prof. dr. Andreje Urbanek Krajnc s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, z naslovom:

Murvam na sledi: Genetska, morfološka in biokemijska raznovrstnost starih lokalnih genotipov murv in ponovno uvajanje morikulture v Sloveniji

Predavanje bo v četrtek, 18.11.2021 ob 10h, in bo potekalo virtualno na platformi Cisco Webex

Vljudno vabljeni!

Povzetek predavanja

Bela murva (Morus alba L.) je bila v Evropo prinesena iz JV Azije, in sicer najkasneje v 12. stoletju preko Sicilije z namenom vzpostavitve trajnostnega evropskega svilogojstva. Skupni madžarsko-slovenski projekt je usmerjen v pregled genskih virov historičnih genotipov murv iz različnih regij Slovenije in Madžarske, vzpostavitev kolekcije in določitev pomembnih metabolitov v listih kot prioritetnih nalog slovenskih partnerjev, z namenom proučevanja učinkov hranjenja sviloprejk z listjem starodavnih murv na njihov razvoj in zdravstveno stanje kot prioritetni del madžarskih partnerjev.

Tekom inventarizacije murv smo popisali več kot 700 lokacij bele murve v Sloveniji, na Madžarskem 1500 lokacij. Najvišjo gostoto smo določili v submediteranski (SM) regiji, na Madžarskem v južnih nekdaj svilogojskih županijah Czongrad in Bacs-Kiskun. Vzpostavili smo herbarij, podatkovno bazo in zemljevide razširjenosti. Z analizo pogostosti rezi smo dokazali, da se v SM murve še tradicionalno obrezujejo. Potrdili smo, da rez pozitivno vpliva na velikost listov in poveča tendenco k heterofiliji. S pomočjo morfometričnih analiz listov smo dokazali dva morfotipa. Z vegetativnim razmnoževanjem smo pridobili potomke starih genotipov in vzpostavili kolekcijski nasad, ki vključuje tudi uveljavljene svilogojske in novejše sorte.

Genetsko variabilnost smo ovrednotili na ravni morfoloških deskriptorjev in na molekulski ravni s pomočjo mikrosatelitskih markerjev. Genetska karakterizacija se je izkazala zapletena predvsem zaradi različne stopnje ploidnosti, spolnega dimorfizma ter zgodovinskega vpliva na razširjenost v preteklosti. Glede na nivo odkritega polimorfizma, lahko sklepamo na veliko genetsko raznolikost, ki odraža, da so v preteklosti murve razmnoževali generativno, in da so jih z državnimi vzpodbudami razdeljevali širom avstro-ogrske monarhije. Raziskava sorodnosti nam omogoča rekonstrukcijo izvora in širjenja murv med svilogojci v preteklosti.

S pregledom metabolitov smo potrdili, da ima pogostost rezi statistično značilen vpliv na vsebnost proteinov in aminokislin, medtem ko ima na vsebnost fenolov negativni vpliv. S pomočjo multivariatne analize smo opredelili 7 ključnih kemotipov, ki so v povezavi z morfološkimi lastnostmi osnova za odbiro superiornih murv za nadaljnjo selekcijo in razmnoževanje.

S pregledom obstoječih genskih virov in vzpostavitvijo zbirke smo izpostavili naravno, kulturno in znanstveno vrednost bele murve. Projekt nakazujejo na nujno potrebo po ohranjanju zgodovinskih ostankov svilogojstva, zlasti historičnih murv kot naravne vrednote z vidika splošne težnje k izgubi biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin.