Categories
društvo Novice

Redna letna skupščina društva

Redna letna skupščino društva bo v ponedeljek, 4.4.2022, ob 9:00. Skupščina bo potekala virtualno. Za skupščino je predviden naslednji dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Poročilo o delovanju društva v letu 2021 in finančno poročilo za leto 2021
  3. Program dela za leto 2022
  4. Članarina v letu 2022
  5. Razno

V okviru skupščine bo dr. Tine Grebenc iz Gozdarskega inštituta Slovenije predstavil izsledke svojih raziskav v okviru strokovnega predavanja z naslovom Biodiverziteta tal – kako globoko nam seže pogled? Predavanje bo v slovenščini.

dr. Tine Grebenc

Categories
društvo Novice

VABILO na društveno predavanje

Slovensko društvo za biologijo rastlin (SDBR) vabi na predavanje izr. prof. dr. Andreje Urbanek Krajnc s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, z naslovom:

Murvam na sledi: Genetska, morfološka in biokemijska raznovrstnost starih lokalnih genotipov murv in ponovno uvajanje morikulture v Sloveniji

Predavanje bo v četrtek, 18.11.2021 ob 10h, in bo potekalo virtualno na platformi Cisco Webex

Vljudno vabljeni!

Povzetek predavanja

Bela murva (Morus alba L.) je bila v Evropo prinesena iz JV Azije, in sicer najkasneje v 12. stoletju preko Sicilije z namenom vzpostavitve trajnostnega evropskega svilogojstva. Skupni madžarsko-slovenski projekt je usmerjen v pregled genskih virov historičnih genotipov murv iz različnih regij Slovenije in Madžarske, vzpostavitev kolekcije in določitev pomembnih metabolitov v listih kot prioritetnih nalog slovenskih partnerjev, z namenom proučevanja učinkov hranjenja sviloprejk z listjem starodavnih murv na njihov razvoj in zdravstveno stanje kot prioritetni del madžarskih partnerjev.

Tekom inventarizacije murv smo popisali več kot 700 lokacij bele murve v Sloveniji, na Madžarskem 1500 lokacij. Najvišjo gostoto smo določili v submediteranski (SM) regiji, na Madžarskem v južnih nekdaj svilogojskih županijah Czongrad in Bacs-Kiskun. Vzpostavili smo herbarij, podatkovno bazo in zemljevide razširjenosti. Z analizo pogostosti rezi smo dokazali, da se v SM murve še tradicionalno obrezujejo. Potrdili smo, da rez pozitivno vpliva na velikost listov in poveča tendenco k heterofiliji. S pomočjo morfometričnih analiz listov smo dokazali dva morfotipa. Z vegetativnim razmnoževanjem smo pridobili potomke starih genotipov in vzpostavili kolekcijski nasad, ki vključuje tudi uveljavljene svilogojske in novejše sorte.

Genetsko variabilnost smo ovrednotili na ravni morfoloških deskriptorjev in na molekulski ravni s pomočjo mikrosatelitskih markerjev. Genetska karakterizacija se je izkazala zapletena predvsem zaradi različne stopnje ploidnosti, spolnega dimorfizma ter zgodovinskega vpliva na razširjenost v preteklosti. Glede na nivo odkritega polimorfizma, lahko sklepamo na veliko genetsko raznolikost, ki odraža, da so v preteklosti murve razmnoževali generativno, in da so jih z državnimi vzpodbudami razdeljevali širom avstro-ogrske monarhije. Raziskava sorodnosti nam omogoča rekonstrukcijo izvora in širjenja murv med svilogojci v preteklosti.

S pregledom metabolitov smo potrdili, da ima pogostost rezi statistično značilen vpliv na vsebnost proteinov in aminokislin, medtem ko ima na vsebnost fenolov negativni vpliv. S pomočjo multivariatne analize smo opredelili 7 ključnih kemotipov, ki so v povezavi z morfološkimi lastnostmi osnova za odbiro superiornih murv za nadaljnjo selekcijo in razmnoževanje.

S pregledom obstoječih genskih virov in vzpostavitvijo zbirke smo izpostavili naravno, kulturno in znanstveno vrednost bele murve. Projekt nakazujejo na nujno potrebo po ohranjanju zgodovinskih ostankov svilogojstva, zlasti historičnih murv kot naravne vrednote z vidika splošne težnje k izgubi biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin.