Categories
Novice projekt

Preporod pridelave svile: začetek projekta “ARACNE”

Univerza v Mariboru je v mesecu marcu pričela z izvajanem Evropskega projekta Obzorje na področju obujanja evropske kulturne dediščine pod koordinatorstvom Združenja CREA Kmetijstvo in Okolje (Consiglio per la Ricerca in Agricoltura e l’Analisi dell’Economia Agraria).

Pod okriljem Univerze v Mariboru so v projekt interdisciplinarno vključene 3 fakultete (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko), s ciljem oblikovanja nove evropske svilne poti, od popisa starih murv in vzpostavitve novih nasadov, raziskovanja svilenih izdelkov, ki se nahajajo v muzejih in njihovo reinterpretacijo v sodobnem oblikovanju, do študija uporabe svile kot vir za nove materiale in napredne aplikacije z namenom promocije nesnovne in tehniške dediščine svilogojstva.

Na uvodnem sestanku, 6. in 7. marca 2023, ki ga gostil koordinator projekta ARACNE združenje CREA Kmetijstvo in Okolje v Padovi, so projektni partnerji predstavili predvidene aktivnosti posameznih delovnih sklopov projekta in opredelili strategijo izvajanja.

Več informacij o projektu najdete v spodnjih sporočilih za javnost (v slovenščini in angleščini)

Categories
društvo predavanje

Vabilo na skupščino

Spoštovane članice in člani Slovenskega društva za biologijo rastlin! Vabim vas na redno letno skupščino društva, ki bo v torek, 28.3.2023, ob 11:30. Skupščina bo potekala hibridno, v sejni sobi Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB (novi prostori NIB, vhod blizu rampe, prvo nadstropje) in na platformi Webex.

Za skupščino je predviden naslednji dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Poročilo o delovanju društva v letu 2022 in finančno poročilo za leto 2022
  3. Program dela za leti 2022 in 2023
  4. Članarina v letu 2023
  5. Razno

V okviru skupščine bo Valentina Levak z Nacionalnega inštituta za biologijo predstavila izsledke svojih raziskav v okviru strokovnega predavanja. Predavanje bo v slovenščini, naslov in povzetek je spodaj.

Genetsko zapisani biosenzorji za raziskave procesov v rastlinah

Genetsko zapisani biosenzorji nam omogočajo spremljanje procesov v časovni in prostorski dimenziji in vivo. Na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB smo razvili in/ali implementirali več tovrstnih biosenzorjev. Predstavila bom rezultate uporabe dveh, s katerima lahko opazujemo dve stopnji signalne poti jasmonske kisline in smo ju doslej uporabljali za spremljanje lokalnega in sistemskega odziva na ranitev na ravni celic in tkiva.

Categories
dan očarljivih rastlin Novice

Dobili smo Zlato hruško

Urednice knjige Očarljivi poskusi z rastlinami, Maruša Pompe Novak, Špela Baebler in Marina Dermastia, so se udeležile prireditve ob prazniku zlatih hrušk, ki je potekal v okviru 38. Slovenskega knjižnega sejma. Poleg znaka Zlata hruška, ki že krasi naše knjige, so na prireditvi prejele tudi čisto pravo, sočno in dišečo hruško. 

posnetek zaslona objavljenega posnetka
Categories
društvo konferenca Novice

Organizirali smo konferenco Plants in Changing Environment

 15. in 16. septembra 2022 smo v Biološkem središču v Ljubljani že osmič organizirali mednarodno srečanje na temo biologije rastlin. Letos smo konferenco naslovili Plants in Changing Environment (Rastline v spreminjajočem se okolju) in tako še posebej izpostavili pomen rastlin v luči zaskrbljujočih okoljskih razmer. Zanimiv program z enajstimi vabljenimi predavatelji je privabil skoraj sto udeležencev iz kar 11 različnih držav, ki so svoje delo predstavili še v okviru 18 kratkih predavanj in 38 posterjev.

Knjiga povzetkov konference je dostopna na spletni strani kongresa, novica o konferenci pa je objaviljena tudi v reviji Acta Biologica Slovenica.

Na konferenci smo obeležili tudi 40-letnico neprekinjenega delovanja društva in prvič podelili nagradi »nada«, ki sta ju dolgoletno in požrtvovalno delovanje v društvu, s katerim sta trajno prispevala k njegovemu delovanju in prepoznavnosti, prejela prof. dr. Marina Dermastia in prof. dr. Dominik Vodnik.

Categories
društvo predavanje

Praznujemo 40 let neprekinjenega delovanja društva

Categories
dogodek konferenca

Konferenca Plants in Changing Environment

Z veseljem vas vabimo, da se udeležite naše tradicionalne konference, ki pa je letos prerastla društveno, zato smo jo naslovili PLANTS IN CHANGING ENVIRONMENT. Konferenca bo potekala 15.-16. septembra 2022 v Biološkem središču, Ljubljana. Na konferenci bomo obeležili tudi 40-letnico delovanja društva, zato je res ne smete zamuditi!
Dodatne informacije najdete na spletni strani konference https://www.plantslo.org/wp/conference2022/.

Categories
društvo Novice

Redna letna skupščina društva

Redna letna skupščino društva bo v ponedeljek, 4.4.2022, ob 9:00. Skupščina bo potekala virtualno. Za skupščino je predviden naslednji dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Poročilo o delovanju društva v letu 2021 in finančno poročilo za leto 2021
  3. Program dela za leto 2022
  4. Članarina v letu 2022
  5. Razno

V okviru skupščine bo dr. Tine Grebenc iz Gozdarskega inštituta Slovenije predstavil izsledke svojih raziskav v okviru strokovnega predavanja z naslovom Biodiverziteta tal – kako globoko nam seže pogled? Predavanje bo v slovenščini.

dr. Tine Grebenc

Posnetek zaslona predavanja
Categories
Novice

Predstavitev knjige v Oddaji Na vrtu

Maruša Pompe Novak in Špela Baebler sta v okviru oddaje Na vrtu predstavili knjigo Očarljivi poskusi z rastlinami in prikazali nekatere poskuse s katerimi spoznavamo tok vode po rastlini: Prispevki so bili objavljeni v oddajah 22. januarja (https://365.rtvslo.si/arhiv/na-vrtu/174842003), 29.januarja (https://365.rtvslo.si/arhiv/na-vrtu/174845259) in 5. februarja (https://365.rtvslo.si/arhiv/na-vrtu/174845628).

Večje rastline potrebujejo več vode; zajem zaslona RTVSLO
Kako obarvatii cvet; zajem zaslona RTVSLO
Predstavitev knjige; zajem zaslona RTVSLO

Categories
društvo

Ob koncu leta…

Categories
društvo Novice

VABILO na društveno predavanje

Slovensko društvo za biologijo rastlin (SDBR) vabi na predavanje izr. prof. dr. Andreje Urbanek Krajnc s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, z naslovom:

Murvam na sledi: Genetska, morfološka in biokemijska raznovrstnost starih lokalnih genotipov murv in ponovno uvajanje morikulture v Sloveniji

Predavanje bo v četrtek, 18.11.2021 ob 10h, in bo potekalo virtualno na platformi Cisco Webex

Vljudno vabljeni!

Povzetek predavanja

Bela murva (Morus alba L.) je bila v Evropo prinesena iz JV Azije, in sicer najkasneje v 12. stoletju preko Sicilije z namenom vzpostavitve trajnostnega evropskega svilogojstva. Skupni madžarsko-slovenski projekt je usmerjen v pregled genskih virov historičnih genotipov murv iz različnih regij Slovenije in Madžarske, vzpostavitev kolekcije in določitev pomembnih metabolitov v listih kot prioritetnih nalog slovenskih partnerjev, z namenom proučevanja učinkov hranjenja sviloprejk z listjem starodavnih murv na njihov razvoj in zdravstveno stanje kot prioritetni del madžarskih partnerjev.

Tekom inventarizacije murv smo popisali več kot 700 lokacij bele murve v Sloveniji, na Madžarskem 1500 lokacij. Najvišjo gostoto smo določili v submediteranski (SM) regiji, na Madžarskem v južnih nekdaj svilogojskih županijah Czongrad in Bacs-Kiskun. Vzpostavili smo herbarij, podatkovno bazo in zemljevide razširjenosti. Z analizo pogostosti rezi smo dokazali, da se v SM murve še tradicionalno obrezujejo. Potrdili smo, da rez pozitivno vpliva na velikost listov in poveča tendenco k heterofiliji. S pomočjo morfometričnih analiz listov smo dokazali dva morfotipa. Z vegetativnim razmnoževanjem smo pridobili potomke starih genotipov in vzpostavili kolekcijski nasad, ki vključuje tudi uveljavljene svilogojske in novejše sorte.

Genetsko variabilnost smo ovrednotili na ravni morfoloških deskriptorjev in na molekulski ravni s pomočjo mikrosatelitskih markerjev. Genetska karakterizacija se je izkazala zapletena predvsem zaradi različne stopnje ploidnosti, spolnega dimorfizma ter zgodovinskega vpliva na razširjenost v preteklosti. Glede na nivo odkritega polimorfizma, lahko sklepamo na veliko genetsko raznolikost, ki odraža, da so v preteklosti murve razmnoževali generativno, in da so jih z državnimi vzpodbudami razdeljevali širom avstro-ogrske monarhije. Raziskava sorodnosti nam omogoča rekonstrukcijo izvora in širjenja murv med svilogojci v preteklosti.

S pregledom metabolitov smo potrdili, da ima pogostost rezi statistično značilen vpliv na vsebnost proteinov in aminokislin, medtem ko ima na vsebnost fenolov negativni vpliv. S pomočjo multivariatne analize smo opredelili 7 ključnih kemotipov, ki so v povezavi z morfološkimi lastnostmi osnova za odbiro superiornih murv za nadaljnjo selekcijo in razmnoževanje.

S pregledom obstoječih genskih virov in vzpostavitvijo zbirke smo izpostavili naravno, kulturno in znanstveno vrednost bele murve. Projekt nakazujejo na nujno potrebo po ohranjanju zgodovinskih ostankov svilogojstva, zlasti historičnih murv kot naravne vrednote z vidika splošne težnje k izgubi biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin.