Mesec: marec 2023

Categories
Novice projekt

Preporod pridelave svile: začetek projekta “ARACNE”

Univerza v Mariboru je v mesecu marcu pričela z izvajanem Evropskega projekta Obzorje na področju obujanja evropske kulturne dediščine pod koordinatorstvom Združenja CREA Kmetijstvo in Okolje (Consiglio per la Ricerca in Agricoltura e l’Analisi dell’Economia Agraria).

Pod okriljem Univerze v Mariboru so v projekt interdisciplinarno vključene 3 fakultete (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko), s ciljem oblikovanja nove evropske svilne poti, od popisa starih murv in vzpostavitve novih nasadov, raziskovanja svilenih izdelkov, ki se nahajajo v muzejih in njihovo reinterpretacijo v sodobnem oblikovanju, do študija uporabe svile kot vir za nove materiale in napredne aplikacije z namenom promocije nesnovne in tehniške dediščine svilogojstva.

Na uvodnem sestanku, 6. in 7. marca 2023, ki ga gostil koordinator projekta ARACNE združenje CREA Kmetijstvo in Okolje v Padovi, so projektni partnerji predstavili predvidene aktivnosti posameznih delovnih sklopov projekta in opredelili strategijo izvajanja.

Več informacij o projektu najdete v spodnjih sporočilih za javnost (v slovenščini in angleščini)

ARACNE_izjava-za-javnostPrenos
ARACNE_press-release_ENPrenos
Categories
društvo predavanje

Vabilo na skupščino

Spoštovane članice in člani Slovenskega društva za biologijo rastlin! Vabim vas na redno letno skupščino društva, ki bo v torek, 28.3.2023, ob 11:30. Skupščina bo potekala hibridno, v sejni sobi Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB (novi prostori NIB, vhod blizu rampe, prvo nadstropje) in na platformi Webex.

Za skupščino je predviden naslednji dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Poročilo o delovanju društva v letu 2022 in finančno poročilo za leto 2022
  3. Program dela za leti 2022 in 2023
  4. Članarina v letu 2023
  5. Razno

V okviru skupščine bo Valentina Levak z Nacionalnega inštituta za biologijo predstavila izsledke svojih raziskav v okviru strokovnega predavanja. Predavanje bo v slovenščini, naslov in povzetek je spodaj.

Genetsko zapisani biosenzorji za raziskave procesov v rastlinah

Genetsko zapisani biosenzorji nam omogočajo spremljanje procesov v časovni in prostorski dimenziji in vivo. Na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB smo razvili in/ali implementirali več tovrstnih biosenzorjev. Predstavila bom rezultate uporabe dveh, s katerima lahko opazujemo dve stopnji signalne poti jasmonske kisline in smo ju doslej uporabljali za spremljanje lokalnega in sistemskega odziva na ranitev na ravni celic in tkiva.

Zapisnik skupščine

Zapisnik-skupscine-2023

Categories
dan očarljivih rastlin Novice

Dobili smo Zlato hruško

Urednice knjige Očarljivi poskusi z rastlinami, Maruša Pompe Novak, Špela Baebler in Marina Dermastia, so se udeležile prireditve ob prazniku zlatih hrušk, ki je potekal v okviru 38. Slovenskega knjižnega sejma. Poleg znaka Zlata hruška, ki že krasi naše knjige, so na prireditvi prejele tudi čisto pravo, sočno in dišečo hruško. 

posnetek zaslona objavljenega posnetka
Categories
društvo konferenca Novice

Organizirali smo konferenco Plants in Changing Environment

 15. in 16. septembra 2022 smo v Biološkem središču v Ljubljani že osmič organizirali mednarodno srečanje na temo biologije rastlin. Letos smo konferenco naslovili Plants in Changing Environment (Rastline v spreminjajočem se okolju) in tako še posebej izpostavili pomen rastlin v luči zaskrbljujočih okoljskih razmer. Zanimiv program z enajstimi vabljenimi predavatelji je privabil skoraj sto udeležencev iz kar 11 različnih držav, ki so svoje delo predstavili še v okviru 18 kratkih predavanj in 38 posterjev.

Knjiga povzetkov konference je dostopna na spletni strani kongresa, novica o konferenci pa je objaviljena tudi v reviji Acta Biologica Slovenica.

Na konferenci smo obeležili tudi 40-letnico neprekinjenega delovanja društva in prvič podelili nagradi »nada«, ki sta ju dolgoletno in požrtvovalno delovanje v društvu, s katerim sta trajno prispevala k njegovemu delovanju in prepoznavnosti, prejela prof. dr. Marina Dermastia in prof. dr. Dominik Vodnik.