Strokovna ekskurzija članov Slovenskega društva za
biologijo rastlin na Kras
V petek, dne 4. oktobra 2024, smo se člani Slovenskega društva za biologijo, podali na popoldansko strokovno ekskurzijo članov Slovenskega društva za biologijo rastlin na Kras »Murvam na sledi« z namenom spoznati etnobotanično ozadje nekdaj pomembne svilogojske panoge v Sloveniji.
Najprej smo obiskali mogočno Fabianijevo murvo v vasi Kobdilj pri Štanjelu, ki v osrčju Krasa nosi zgodbo družine Fabiani že dolga stoletja. Karizma posesti je zaznamovana z arhitekturnimi zasnovami Maksa Fabianija, večstoletno murvo, posestnim parkom z nasadom vrtnic, obnovljeno oranžerijo ter vinogradom z avtohtono sorto pikolit, katerega vino smo degustirali ob pripovedi gospe Blanke Malgaj, lastnice posestvi Vila Fabiani, o murvi, ekspertizi arhitekta in urbanista Maksa Fabianija in zgodovini posestva.
Iz Kobdilja smo se peš podali do bližnjega Štanjela, kjer smo se sprehodili skozi Ferrarijev vrt, ki ga je zasnoval Maks Fabiani in ima zaradi svojega edinstvenega vodovodnega sistema posebno mesto v krajinski arhitekturi.
Pot smo nadaljevali po svilni poti do slikovite vasi Kobjeglava, kjer so murve v vasi priča, da so se družine nekoč ukvarjale s svilogojstvom. Druženje smo zaključili v pršutarni Ščuka pod mogočno murvo, kjer nam je družina Ščuka ob pokušini pršuta predstavila tehnološki postopek in njihovo družinsko tradicijo zorenja pršuta. Pršutarna Ščuka je najstarejša še delujoča tradicionalna zorilnica pršuta , ki deluje od leta 1966 in ohranja starodavno tehniko sušenja in zorenja na lesenih regalih z vsakodnevnim odpiranjem in zapiranjem oken.
Večer smo preveseli ob poslušanju zgodbe o odmotavanju svilene niti, ki je predstavljena v prispevku v reviji National Geographic in ob predstavitvi kataloga »Silk unveiled«, ki je nastal pod okriljem projekta ARACNE (Advocating the Role of silk Art and Cultural heritage at National and European scale, https://aracneproject.eu/). Udeleženci so lahko občudovali klekljane čipke iz svile, pridelane in odvite pri slovenskih svilogojcih. Čipke so izdelale članice Klekljarskega društva Ljubljana pod mentorstvom Simone Strgulc Krajšek. Razstava je vključevala tudi publikacije, ročno odvite niti in kos tkanine tkane iz surove svilene niti pridelane, sušene, odvite in tkane na tkalski okvir izpod spretnih rok Maje Botolin Vaupotič iz Velike Nedelje in klekljane čipke Majde Štampar iz Ormoža. Prikaz smo popestrili še s predstavitvijo tekstilnih materialov med drugim tiskanih vzorcev na tematiko pridelave svile študentov Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in dijakov Srednje oblikovne šole Maribor pod okriljem projekta Aracne.
Vrhunec dneva je bila delavnica odvijanja svilene niti, ki jo je vodila Dragana Trivundža Tomanić, rejka sviloprejk iz Sela pri Črničah. Delavnica je bila priložnost za neposreden stik z zgodovino in tehniko predelave svile, udeleženci pa smo se lahko preizkusili v odvijanju svilene niti, kar je ekskurziji dodalo posebno izkušnjo otipljivega stika z zgodovino svilne obrti.
