Categories
dogodek društvo projekt

MURVAM NA SLEDI

Strokovna ekskurzija članov Slovenskega društva za
biologijo rastlin na Kras

V petek, dne 4. oktobra 2024, smo se člani Slovenskega društva za biologijo, podali na popoldansko strokovno ekskurzijo članov Slovenskega društva za biologijo rastlin na Kras »Murvam na sledi« z namenom spoznati etnobotanično ozadje nekdaj pomembne svilogojske panoge v Sloveniji.

Najprej smo obiskali mogočno Fabianijevo murvo v vasi Kobdilj pri Štanjelu, ki v osrčju Krasa nosi zgodbo družine Fabiani že dolga stoletja. Karizma posesti je zaznamovana z arhitekturnimi zasnovami Maksa Fabianija, večstoletno murvo, posestnim parkom z nasadom vrtnic, obnovljeno oranžerijo ter vinogradom z avtohtono sorto pikolit, katerega vino smo degustirali ob pripovedi gospe Blanke Malgaj, lastnice posestvi Vila Fabiani, o murvi, ekspertizi arhitekta in urbanista Maksa Fabianija in zgodovini posestva.

Iz Kobdilja smo se peš podali do bližnjega Štanjela, kjer smo se sprehodili skozi Ferrarijev vrt, ki ga je zasnoval Maks Fabiani in ima zaradi svojega edinstvenega vodovodnega sistema posebno mesto v krajinski arhitekturi.

Pot smo nadaljevali po svilni poti do slikovite vasi Kobjeglava, kjer so murve v vasi priča, da so se družine nekoč ukvarjale s svilogojstvom. Druženje smo zaključili v pršutarni Ščuka pod mogočno murvo, kjer nam je družina Ščuka ob pokušini pršuta predstavila tehnološki postopek in njihovo družinsko tradicijo zorenja pršuta. Pršutarna Ščuka je najstarejša še delujoča tradicionalna zorilnica pršuta , ki deluje od leta 1966 in ohranja starodavno tehniko sušenja in zorenja na lesenih regalih z vsakodnevnim odpiranjem in zapiranjem oken.

Večer smo preveseli ob poslušanju zgodbe o odmotavanju svilene niti, ki je predstavljena v prispevku v reviji National Geographic in ob predstavitvi kataloga »Silk unveiled«, ki je nastal pod okriljem projekta ARACNE (Advocating the Role of silk Art and Cultural heritage at National and European scale, https://aracneproject.eu/). Udeleženci so lahko občudovali klekljane čipke iz svile, pridelane in odvite pri slovenskih svilogojcih. Čipke so izdelale članice Klekljarskega društva Ljubljana pod mentorstvom Simone Strgulc Krajšek. Razstava je vključevala tudi publikacije, ročno odvite niti in kos tkanine tkane iz surove svilene niti pridelane, sušene, odvite in tkane na tkalski okvir  izpod spretnih rok Maje Botolin Vaupotič iz Velike Nedelje in klekljane čipke Majde Štampar iz Ormoža. Prikaz smo popestrili še s predstavitvijo tekstilnih materialov med drugim tiskanih vzorcev na tematiko pridelave svile študentov Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in dijakov Srednje oblikovne šole Maribor pod okriljem projekta Aracne.

Vrhunec dneva je bila delavnica odvijanja svilene niti, ki jo je vodila Dragana Trivundža Tomanić, rejka sviloprejk iz Sela pri Črničah. Delavnica je bila priložnost za neposreden stik z zgodovino in tehniko predelave svile, udeleženci pa smo se lahko preizkusili v odvijanju svilene niti, kar je ekskurziji dodalo posebno izkušnjo otipljivega stika z zgodovino svilne obrti.

Categories
društvo Novice

VABILO na društveno predavanje

Slovensko društvo za biologijo rastlin (SDBR) vabi na predavanje izr. prof. dr. Andreje Urbanek Krajnc s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, z naslovom:

Murvam na sledi: Genetska, morfološka in biokemijska raznovrstnost starih lokalnih genotipov murv in ponovno uvajanje morikulture v Sloveniji

Predavanje bo v četrtek, 18.11.2021 ob 10h, in bo potekalo virtualno na platformi Cisco Webex

Vljudno vabljeni!

Povzetek predavanja

Bela murva (Morus alba L.) je bila v Evropo prinesena iz JV Azije, in sicer najkasneje v 12. stoletju preko Sicilije z namenom vzpostavitve trajnostnega evropskega svilogojstva. Skupni madžarsko-slovenski projekt je usmerjen v pregled genskih virov historičnih genotipov murv iz različnih regij Slovenije in Madžarske, vzpostavitev kolekcije in določitev pomembnih metabolitov v listih kot prioritetnih nalog slovenskih partnerjev, z namenom proučevanja učinkov hranjenja sviloprejk z listjem starodavnih murv na njihov razvoj in zdravstveno stanje kot prioritetni del madžarskih partnerjev.

Tekom inventarizacije murv smo popisali več kot 700 lokacij bele murve v Sloveniji, na Madžarskem 1500 lokacij. Najvišjo gostoto smo določili v submediteranski (SM) regiji, na Madžarskem v južnih nekdaj svilogojskih županijah Czongrad in Bacs-Kiskun. Vzpostavili smo herbarij, podatkovno bazo in zemljevide razširjenosti. Z analizo pogostosti rezi smo dokazali, da se v SM murve še tradicionalno obrezujejo. Potrdili smo, da rez pozitivno vpliva na velikost listov in poveča tendenco k heterofiliji. S pomočjo morfometričnih analiz listov smo dokazali dva morfotipa. Z vegetativnim razmnoževanjem smo pridobili potomke starih genotipov in vzpostavili kolekcijski nasad, ki vključuje tudi uveljavljene svilogojske in novejše sorte.

Genetsko variabilnost smo ovrednotili na ravni morfoloških deskriptorjev in na molekulski ravni s pomočjo mikrosatelitskih markerjev. Genetska karakterizacija se je izkazala zapletena predvsem zaradi različne stopnje ploidnosti, spolnega dimorfizma ter zgodovinskega vpliva na razširjenost v preteklosti. Glede na nivo odkritega polimorfizma, lahko sklepamo na veliko genetsko raznolikost, ki odraža, da so v preteklosti murve razmnoževali generativno, in da so jih z državnimi vzpodbudami razdeljevali širom avstro-ogrske monarhije. Raziskava sorodnosti nam omogoča rekonstrukcijo izvora in širjenja murv med svilogojci v preteklosti.

S pregledom metabolitov smo potrdili, da ima pogostost rezi statistično značilen vpliv na vsebnost proteinov in aminokislin, medtem ko ima na vsebnost fenolov negativni vpliv. S pomočjo multivariatne analize smo opredelili 7 ključnih kemotipov, ki so v povezavi z morfološkimi lastnostmi osnova za odbiro superiornih murv za nadaljnjo selekcijo in razmnoževanje.

S pregledom obstoječih genskih virov in vzpostavitvijo zbirke smo izpostavili naravno, kulturno in znanstveno vrednost bele murve. Projekt nakazujejo na nujno potrebo po ohranjanju zgodovinskih ostankov svilogojstva, zlasti historičnih murv kot naravne vrednote z vidika splošne težnje k izgubi biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin.