Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
www.plantslo.org
24/04/09
Vljudno vabljeni na predavanje in letno skupšcino Društva za rastlinsko fiziologijo Slovenije, ki bo v ponedeljek, 4. maja 2009, ob 14. uri v veliki predavalnici Gozdarskega inštituta Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana.
S predavanjem Healthcare, Biotechnology and Nanomedicine se nam bo predstavil prof. dr. Ajit Varma (Amity Institute of Microbial Technology, Amity University, Noida, Indija).
Predavanju bo sledila skupšcina DRFS z naslednjim dnevnim redom:
1. Izvolitev delovnega predsedstva
2. Pregled dela in financno porocilo za leto 2008
3. Plan dela za leto 2009
4. Clanarine in denarne pomoci v letu 2009
5. Predlog IO DRFS za spremembo imena (v Društvo za biologijo rastlin)
6. Razno
PNanomedicine is the use of molecular devices to address medical problems. The introduction of some novel techniques against pathogenic micro-organisms is a crucial step in the present scenario because of the increased development of bacterial resistance to traditional antibiotics. This generates a great need for the development of new antimicrobial agents. The application of nanomaterials as new antimicrobials should provide novel modes of action and/or different cellular targets compared with existing antibiotics. The unmet medical need for new antibiotics, coupled with revolutions in genomics, high-throughput screening and medicinal chemistry, has already spurred the drug industry to search for totally new agents that are effective in the treatment of diseases caused by resistant organisms. The field of nanomaterial sciences has also provided novel materials with unique properties that make them suitable for the encapsulation of active molecules that may be harnessed for antimicrobial applications as disinfectants.
The presented work is related to nanomaterials developed for medical applications and others designed to be used as antiseptics or disinfectants. Based on studies, silver nanoparticles display the strongest biocidal action which is due to changes in the cell membrane. In contrast carbon nano particles act as bacterial growth stimulator by acting as oxygen provider/ absorbers. Further to this the biomass of microorganisms is observed to be enhanced in TiO2, might be due to the fact that TiO2 is a well known photo catalyst which breaks down the water molecules into hydrogen and oxygen and thus provides these hydrogen and oxygen for further growth of the microbes. Therefore nanoparticles act as oxygen provider/absorber. The promotional as well as inhibitory properties of these nanomaterials are being exploited for development of new antimicrobials.
Biofilm synthesis is of frequent occurrence in the body of the patients on operation in the hospitals. It takes several days to detect the causal organism (bacteria and fungi), their isolation, identification and screening of the suitable antibiotics. To arrest their growth and development is a time consuming process. Scientists at Amity University have found that interaction of nanomaterials promotes the microbial growth and enlargement of the colonies the preliminary experiments on a symbiotic fungus Piriformospora indica and Pseudomonas fluorescence strains. This information has got a great relevance in the field of biomedicines. The experiments are on the way on several Gram negative and positive bacteria commonly occurring in biofilm of the patients. This work is in collaboration with the microbiologists and cardiologists of AIIMS, New Delhi.
The newly discovered as well as developed nanomaterials have been accumulating during the last decade, and it is well anticipated that it should only be a matter of time until such preliminary nanomedicine applications are in routine use. Acknowledgements: Authors are thankful to Dr. Ashok K Chauhan, Founder President Amity University for infrastructural facilities and encouragement.
03/04/09
Obvešcamo vas, da je DRFS objavilo javni razpis za dodelitev denarne pomoci v letu 2009. Prijave na razpis bomo sprejemali do 15.6. in 31.9.2009, dodeljevanje pomoci pa bo potekalo do koncne porabe razpoložljivih namenskih sredstvev. Razpis in prijavnico ter vsa nadaljna obvestila v zvezi z njim pa bodo dostopna tukaj.
16/03/09
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Charlotte Poschenrieder (Plant Physiology Laboratory, Bioscience Faculty, Autonomous University of Barcelona, Španija) z naslovom Aluminium toxicity, a problem for plants and humans. Predavanje bo v petek, 20. marca 2009, ob 9. uri v predavalnici B2 Oddelka za biologijo (Biotehniška fakulteta, Večna pot 111, Ljubljana).
25/02/09
Vljudno vabljeni na predavadnje prof. dr. Sama Krefta (Fakulteta za farmaciji, Univerza v Ljubljani) z naslovom Katere snovi dajo aromo ajdovim jedem in kako jih raziskujemo? Predavanje bo v sredo, 4. marca 2009, ob 12. uri v predavalnici A6 Oddelka za agronomijo (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, Ljubljana).
Vonj in okus vsake jedi je posledica prisotnosti mnogih snovi. Te snovi se vežejo na receptorje v ustni in nosni votlini, sprožijo določen vzorec živcnih signalov in v možganih nastane občutek arome. Če poznamo katere snovi so odgovorne za značilno aromo nekega živila, lahko kvaliteto tega živila vrednotimo objektivno s kemijsko analizo. Če teh snovi ne poznamo, lahko vzorce živila vrednotimo le z biološkim testom, to je vohanjem.
Glede na to, da je ajda v nekaterih deželah izjemno pomembno živilo, je prav presenetljivo, kako malo smo še pred nekaj leti vedeli o njenem vonju in okusu.
Klasičen pristop raziskovanja biološko aktivnih snovi iz rastlin je tak, da rastlinski material ekstrahiramo npr. z različnimi topili, da tako dobimo serijo izvlečkov od najbolj lipofilnih do najbolj hidrofilnih snovi. Vse te izvlečke testiramo z biološkim testom, v tem primeru enostavno povohamo. Najbolj dišečega z različnimi npr. kromatrografskimi metodami razdelimo na vec manjših frakcij in te spet testiramo in tako naprej, dokler ne dobimo čiste biološko aktivne spojine. Tej določimo kemijsko strukturo, za kar rabimo vsaj 10 mg čiste spojine.
S tem pristopom smo se lotili tudi raziskovanja arome ajde. Z nekaj dela in nekaj sreče smo identificirali prvo snov z aromo po ajdi: salicilaldehid.
Vendar pa ta pristop ni najbolj primeren za raziskovanje aromatičnih snovi. Če bi tako raziskovali aromo ovsenih kosmičev, za katero je odgovorna snov (E,E,Z)-2,4,6-nonatrienal, ki jo kosmiči vsebujejo le 13 mikro g/kg, bi morali namreč ekstrahirati vsaj 1000 kg kosmičev.
Raziskave ajde nadaljujemo z drugimi pristopi in identificirali smo že nekaj deset spojin, ki prispevajo k njeni aromi.
10/11/08
V skladu z javnim razpisom o dodelitvi denarnih pomoei v letu 2008, DRFS organizira javno predstavitev podeljenih pomoei, ki bo v petek, 14. novembra 2008, ob 14:00 v predavalnici B5 Biološkega središea (Veena pot 111, Ljubljana). Svoje delo bodo na kratko predstavili:
Vljudno vabljeni!
04/04/08
Objavljeni so rezultati javnega razpisa za dodelitev denarne pomoči v letu 2008.
27/03/08
Organizirali smo letno skupščino DRFS, na kateri smo potrdili poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2007 ter program dela v letu 2008. Potrdili smo tudi višino članarine (in imenovali komisijo za dodelitev denarnih pomoči za leto 2008 v skladu z javnim razpismo. Predlagali in potrdili smo nov uradni znak DRFS. Zapisnik.
V sklopu letne skuščine je bilo predavanje doc. dr Andreje Urbanek Krajnc (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Katedra za rastlinsko fiziologijo in biologijo) z naslovom Vloga glutationa pri odzivu rastlin na patogene.
20/02/08
Objavljen je razpis za dodelitev denarnih pomoči v letu 2008.
V kolikor elite postati član društva, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov društva