OBVESTILA

 

SDBR bo organiziralo že 5. slovenski simpozij o rastlinski biologiji z mednarodno udeležbo, ki bo potekal od 6. do 9. septembra 2010 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Glavne teme simpozija bodo vključevale molekularno rastlinsko biologijo, strukturo in funkcijo, rastline in okolje, biotehnologijo oz. aplikativno botaniko in druge aktualne teme s področja biologije rastlin. Pripravili bomo tudi poseben sklop za dodiplomske študente. Poleg domačih predavateljev bodo na simpoziju sodelovali tudi ugledni predavatelji iz tujine.

 

26/03/10
Vabimo vas na letno skupščino Slovenskega društva za biologijo rastlin, ki bo v petek, 26. marca 2010, ob 13. uri v predavalnici A6 Oddelka za agronomijo (Biotehniška fakulteta UL), Jamnikarjeva 111, Ljubljana.

V okviru skupščine organiziramo tudi predavanje prof. dr. Marka Debeljaka (Inštitut Jožef Stefan) z naslovom Razvoj računalniškega sistema za preverjanje soobstoja pridelave gensko spremenjene koruze MON810.

Povzetek predavanja

Pridelava gensko spremenjenih poljščin je v Evropski uniji še vedno omejena le na Bt (Bacillus thuringiensis) koruzo MON810 odporno na koruzno veščo (Ostrinia nubilalis) in sesamio (Sesamia nonagrioides). Glede na priporočilo Evropske komisije 2003/556 lahko pridelovalci prosto izbirajo med konvencionalno, organsko in gensko spremenjeno pridelavo. Zaradi tega je potrebno zagotoviti takšno pridelavo gensko spremenjene koruze, da pri pridelavi konvencionalne koruze, prisotnost gensko spremenjene koruze ne preseže predpisane meje 0,9%. Gensko spremenjena koruza se v organsko ali konvencionalno pridelani koruzi lahko pojavi zaradi vrste dejavnikov, kot so nečistoča semena, križanja z gensko spremenjeno koruzo, nečistoče setvenih in žetvenih strojev in nepazljivosti v procesu transporta, sušenja in skladiščenja. Evropska komisija zahteva ničelno toleranco pri čistosti semen, zato je glavni vir gensko spremenjene koruze v konvencionalni ali organski pridelavi, pelod gensko spremenjene koruze. Evropska komisija članicam prepušča, da same določijo ukrepe za zagotavljanje soobstoja. Ti morajo upoštevati celoten kompleks potencialnih dejavnikov, ki bi lahko povzročili prekoračitev predpisane meje 0,9%. Učinkovitost ukrepov je zato odvisna od obvladovanja večkriterialnega odločitvenega postopka, ki brez računalniške podpore ni izvedljiv.
V predavanju bo prikazano stanje razvoja računalniško podprtega sistema za zagotavljanje soobstoja pridelave gansko modificirane koruze MON810, ki ga razvijamo po okriljem Inštituta za tehnološka predvidevanja (IPTS) skupnega raziskovalnega centra evropske komisije (JRC) v Sevilla-ji. Sistem sestavljajo moduli, ki zajemajo posamezne skupine dejavnikov, med katerimi modul za napovedovanje pretoka genov s pelodom iz polj z gensko spremenjeno koruzo na polja s konvencionalno oz. organsko pridelavo koruze, predstavlja jedro sistema. V okviru tega modula razvijamo tri vrste modelov: mehanistično- teoretični model, empirični model in model iz podatkov.
Elementi sistema so organizirani v hierarhično strukturo, ki predstavlja osnovo kvalitativnega večparametrskega modela za podporo odločanja o izpolnjevanju kriterija soobstoja. Glavna naloga modela je, da osnovni zelo kompleksni problem, razgradi na enostavnejše in bolj obvladljive podprobleme. Rešitve podproblemov se nato preko kvalitativnih odločitvenih tabel hierarhično združujejo vse do končnega odgovora na vprašanje ali je glede na dejavnike prostora, načina gospodarjenja in prevladujočih vremenskih pogojev pridelave na izbranem področju mogoče zagotoviti soobstoj s pridelavo gensko spremenjene koruze MON810.

 

19/02/10
Slovensko društvo za biologijo rastlin vas vabi na predavanje prof. dr. Avi Golana (Ben-Gurion University of the Negev, Blaustein Institutes for Desert Research, Izrael) z naslovom THE ROLE OF STRESS ON EVOLUTION OF DIOECISM IN PLANTS. Predavanje bo v sredo, 24. februarja 2010, ob 11.30 uri v predavalnici B5 v Biološkem središču (Večna pot 111, Ljubljana).

Povzetek predavanja

The reproductive system known as dioecy, which refers to the situation when male and female flowers are located on distinct plants, is observed in only about 6% of angiosperms worldwide. Because of the apparent inefficiency in production of offspring in dioecy, as compared to hermaphrodity, a fundamental biological question is concerned with the selective forces behind its evolution. The hypothesis we test suggests that dioecy evolved because the division of labour between genders may be advantageous under adverse conditions by allowing females to produce seeds without the burden of producing pollen as well.

 

Arhiv

 

Obvestila v letu 2009

23/11/09
V skladu z javnim razpisom o dodelitvi denarnih pomoči v letu 2009 Slovensko društvo za biologijo rastlin organizira javno predstavitev podeljenih pomoči, ki bo v petek, 27. novembra 2009, ob 10:00 v predavalnici B1 Biološkega središča (Večna pot 111, Ljubljana).

 

04/11/09

Spoštovani,
V skladu s sklepi letošnje letne skupščine Društva za rastlinsko fiziologijo Slovenije - DRFS v maju 2009 smo sprejeli novo ime društva in njegov statut. Z dnem 30.6.2009 smo tako tudi uradno postali SLOVENSKO DRUŠTVO ZA BIOLOGIJO RASTLIN (SDBR).

Razlogi, ki so nas vodili k preimenovanju so predvsem naslednji:
- proučevanje rastlin je od klasičnih botaničnih in fizioloških pristopov v veliki meri preraslo v kompleksnejšo obravnavo, ki zahteva interdisciplinarni pristop in zajema uporabo najrazličnejših raziskovalnih metod. Moderna fiziologija rastlin je prepletena z vedami kot so proteomika, genomika, ter molekularna biologija na splošno. Istočasno se, še tesneje kot nekoč, z namenom razumeti rastlinske procese v okolju, navezuje na botaniko, ekofiziologijo in ekologijo rastlin, ter na vede, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo,
- zaradi zgoraj povedanega se je Federacija evropskih društev za fiziologijo rastlin (FESPP), katere polnopravni član je naše društvo, že leta 2002 preimenovalo v Federacijo evropskih društev za biologijo rastlin,
- kljub širokemu osnovnemu poslanstvu društva, t.j., da je "... je prostovoljno znanstveno in strokovno združenje, katerega člani raziskujejo fiziološke procese v rastlinskih organizmih in interakcije med rastlinami ter živim in neživim okoljem. Člani društva so strokovnjaki iz različnih področij kot so biologija, agronomija, gozdarstvo, kemija in farmacija (Statut SDBR)" smo imeli občutek, da se določen del raziskovalne populacije ne more dovolj poistovetiti z društvom. Pričakujemo, da bo novo ime s širokim izrazom rastlinska biologija pritegnilo nove člane tudi s področij, ki niso ozko vezana na rastlinsko fiziologijo. V preteklih letih je razmeroma uspešno delovanje našega društvo slonelo na angažiranju manjšega deleža članstva. Kljub temu, da razumemo obremenjenost naših članov pri vsakodnevnem znanstveno-raziskovalnem, pedagoškem in drugem delu, bi radi k aktivnosti v SDBR vzpodbudili več članov.

V skladu z zgornjimi razmišljanji vas zato prosimo, da v svojih raziskovalnih sredinah vzpodbudite, k članstvu in delovanju v SDBR čimveč interesentov.

Prva priložnost za aktivnosti bo 5. simpozij društva z mednarodno udeležbo, ki bo v času od 6. do 9. septembra 2010 v Ljubljani. Gre za znanstveni sestanek, ki predstavlja nadaljevanje rednih sestankov našega društva. V okviru 5. simpozija SDBR bomo obravnavali teme kot so molekularna rastlinska biologija, struktura in funkcija, rastline in okolje, biotehnologija oz. aplikativna botanika in druge.

Iskreno upamo, da se boste tega simpozija udeležili in s tem prispevali k njegovi znanstveni uspešnosti.

 

08/10/09
Komisija za dodelitev denarnih pomoči SDBR je pregledala prispele prijave na javni razpis, ki je bil objavljen 1.4.2009, in sprejela naslednji sklep:
Denarno pomoč SDBR za leto 2009 v višini 300 EUR prejmeta
• Marko Bajc (GIS)
• Tanja Martinčič (KIS)
Ker ni bilo drugih prijav v predpisanih rokih, je razpis za dodelitev pomoči v letu 2009 zaključen.

 

06/10/09
Slovensko društvo za biologijo rastlin vas vabi na predavanje prof. dr. Samsher Narvwala (Department of Agronomy, CCS Haryana Agricultural University, Haryana, Indija) z naslovom "ALLELOPATHY IN SUSTAINABLE AGRICULTURE". Predavanje bo v četrtek, 8. oktobra 2009, ob 10. uri v predavalnici B4 (Biološko središče, Večna pot 111, Ljubljana). Prof. Narvwal je gost prof.dr. Marjane Regvar.

 

10/07/09
V skladu s sklepi letošnje letne skupščine DRFS v maju 2009 smo sprejeli novo ime društva in njegov statut.
Z dnem 30.6.2009 smo tako tudi uradno postali SLOVENSKO DRUŠTVO ZA BIOLOGIJO RASTLIN. Skladno s preimenovanjem smo posodobili znak društva in spletno stran.

 

24/04/09
Vljudno vabljeni na predavanje in letno skupščino Društva za rastlinsko fiziologijo Slovenije, ki bo v ponedeljek, 4. maja 2009, ob 14. uri v veliki predavalnici Gozdarskega inštituta Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana.
S predavanjem Healthcare, Biotechnology and Nanomedicine se nam bo predstavil prof. dr. Ajit Varma (Amity Institute of Microbial Technology, Amity University, Noida, Indija).

Dnevni red skupšcine

Predavanju bo sledila skupščina DRFS z naslednjim dnevnim redom:
1. Izvolitev delovnega predsedstva
2. Pregled dela in finančno poročilo za leto 2008
3. Plan dela za leto 2009
4. Članarine in denarne pomoči v letu 2009
5. Predlog IO DRFS za spremembo imena (v Društvo za biologijo rastlin)
6. Razno

Povzetek predavanja

Nanomedicine is the use of molecular devices to address medical problems. The introduction of some novel techniques against pathogenic micro-organisms is a crucial step in the present scenario because of the increased development of bacterial resistance to traditional antibiotics. This generates a great need for the development of new antimicrobial agents. The application of nanomaterials as new antimicrobials should provide novel modes of action and/or different cellular targets compared with existing antibiotics. The unmet medical need for new antibiotics, coupled with revolutions in genomics, high-throughput screening and medicinal chemistry, has already spurred the drug industry to search for totally new agents that are effective in the treatment of diseases caused by resistant organisms. The field of nanomaterial sciences has also provided novel materials with unique properties that make them suitable for the encapsulation of active molecules that may be harnessed for antimicrobial applications as disinfectants.
The presented work is related to nanomaterials developed for medical applications and others designed to be used as antiseptics or disinfectants. Based on studies, silver nanoparticles display the strongest biocidal action which is due to changes in the cell membrane. In contrast carbon nano particles act as bacterial growth stimulator by acting as oxygen provider/ absorbers. Further to this the biomass of microorganisms is observed to be enhanced in TiO2, might be due to the fact that TiO2 is a well known photo catalyst which breaks down the water molecules into hydrogen and oxygen and thus provides these hydrogen and oxygen for further growth of the microbes. Therefore nanoparticles act as oxygen provider/absorber. The promotional as well as inhibitory properties of these nanomaterials are being exploited for development of new antimicrobials.
Biofilm synthesis is of frequent occurrence in the body of the patients on operation in the hospitals. It takes several days to detect the causal organism (bacteria and fungi), their isolation, identification and screening of the suitable antibiotics. To arrest their growth and development is a time consuming process. Scientists at Amity University have found that interaction of nanomaterials promotes the microbial growth and enlargement of the colonies the preliminary experiments on a symbiotic fungus Piriformospora indica and Pseudomonas fluorescence strains. This information has got a great relevance in the field of biomedicines. The experiments are on the way on several Gram negative and positive bacteria commonly occurring in biofilm of the patients. This work is in collaboration with the microbiologists and cardiologists of AIIMS, New Delhi.
The newly discovered as well as developed nanomaterials have been accumulating during the last decade, and it is well anticipated that it should only be a matter of time until such preliminary nanomedicine applications are in routine use. Acknowledgements: Authors are thankful to Dr. Ashok K Chauhan, Founder President Amity University for infrastructural facilities and encouragement.

 

03/04/09
Obveščamo vas, da je DRFS objavilo javni razpis za dodelitev denarne pomoči v letu 2009. Prijave na razpis bomo sprejemali do 15.6. in 31.9.2009, dodeljevanje pomoči pa bo potekalo do končne porabe razpoložljivih namenskih sredstvev. Razpis in prijavnico ter vsa nadaljna obvestila v zvezi z njim pa bodo dostopna tukaj.

 

16/03/09
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Charlotte Poschenrieder (Plant Physiology Laboratory, Bioscience Faculty, Autonomous University of Barcelona, Španija) z naslovom Aluminium toxicity, a problem for plants and humans. Predavanje bo v petek, 20. marca 2009, ob 9. uri v predavalnici B2 Oddelka za biologijo (Biotehniška fakulteta, Večna pot 111, Ljubljana).

 

25/02/09
Vljudno vabljeni na predavadnje prof. dr. Sama Krefta (Fakulteta za farmaciji, Univerza v Ljubljani) z naslovom Katere snovi dajo aromo ajdovim jedem in kako jih raziskujemo? Predavanje bo v sredo, 4. marca 2009, ob 12. uri v predavalnici A6 Oddelka za agronomijo (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, Ljubljana).

Povzetek predavanja

Vonj in okus vsake jedi je posledica prisotnosti mnogih snovi. Te snovi se vežejo na receptorje v ustni in nosni votlini, sprožijo določen vzorec živcnih signalov in v možganih nastane občutek arome. Če poznamo katere snovi so odgovorne za značilno aromo nekega živila, lahko kvaliteto tega živila vrednotimo objektivno s kemijsko analizo. Če teh snovi ne poznamo, lahko vzorce živila vrednotimo le z biološkim testom, to je vohanjem.
Glede na to, da je ajda v nekaterih deželah izjemno pomembno živilo, je prav presenetljivo, kako malo smo še pred nekaj leti vedeli o njenem vonju in okusu.
Klasičen pristop raziskovanja biološko aktivnih snovi iz rastlin je tak, da rastlinski material ekstrahiramo npr. z različnimi topili, da tako dobimo serijo izvleČkov od najbolj lipofilnih do najbolj hidrofilnih snovi. Vse te izvlečke testiramo z biološkim testom, v tem primeru enostavno povohamo. Najbolj dišečega z različnimi npr. kromatrografskimi metodami razdelimo na vec manjših frakcij in te spet testiramo in tako naprej, dokler ne dobimo čiste biološko aktivne spojine. Tej določimo kemijsko strukturo, za kar rabimo vsaj 10 mg čiste spojine.
S tem pristopom smo se lotili tudi raziskovanja arome ajde. Z nekaj dela in nekaj sreče smo identificirali prvo snov z aromo po ajdi: salicilaldehid.
Vendar pa ta pristop ni najbolj primeren za raziskovanje aromatičnih snovi. Če bi tako raziskovali aromo ovsenih kosmičev, za katero je odgovorna snov (E,E,Z)-2,4,6-nonatrienal, ki jo kosmiči vsebujejo le 13 mikro g/kg, bi morali namreč ekstrahirati vsaj 1000 kg kosmičev.
Raziskave ajde nadaljujemo z drugimi pristopi in identificirali smo že nekaj deset spojin, ki prispevajo k njeni aromi.

 

10/11/08
V skladu z javnim razpisom o dodelitvi denarnih pomoči v letu 2008, DRFS organizira javno predstavitev podeljenih pomoči, ki bo v petek, 14. novembra 2008, ob 14:00 v predavalnici B5 Biološkega središča (Večna pot 111, Ljubljana). Svoje delo bodo na kratko predstavili:

  • dr. Irena Maček (BF, Odd. za agronomijo)
  • Petra Nikolič (NIB)
  • Paula Pongrac (BF, Odd. za biologijo)
  • dr. Tine Grebenc (GIS)
  • Jože Hladnik (BF, Odd. za agronomijo)

Vljudno vabljeni!

 

04/04/08
Objavljeni so rezultati javnega razpisa za dodelitev denarne pomoči v letu 2008.